"Takšnega mraza še nikoli niso doživeli. Osebno sem predsednika [Vladimirja]Putina prosil, naj en teden ne strelja na Kijev in druga mesta. Strinjal se je in moram reči, da je to zelo lepo," je ameriški predsednik Donald Trump danes povedal na seji vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kremelj se na Trumpove izjave za zdaj ni odzval, predsednik ZDA pa je zagotovil, da verjame v to, da bo Putin spoštoval dogovor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v objavi na omrežju X zahvalil Trumpu in zapisal: "Pomembna izjava ameriškega predsednika o možnosti zagotavljanja varnosti Kijevu in drugim ukrajinskim mestom v tem izjemno mrzlem zimskem obdobju. Oskrba z električno energijo je temelj življenja. Cenimo prizadevanja naših partnerjev, ki nam pomagajo varovati življenja."

"Naše ekipe so o tem razpravljale v Združenih arabskih emiratih. Pričakujemo, da bodo dogovori tudi uresničeni," je dodal Zelenski.

Pred tem so se danes popoldan v ukrajinskih in ruskih medijih ter na družbenih omrežjih pojavile govorice, da so tako ruske kot ukrajinske sile že zjutraj prejele ukaze, naj začasno ustavijo medsebojne napade na energetsko infrastrukturo.

Ruski napadi na energetsko infrastrukturo v Ukrajini so namreč povzročili ogromno težav za prebivalce ukrajinskih mest, zlasti večjih, kot so Kijev, Harkov in Odesa. Številni so ostali brez elektrike, tople vode in ogrevanja, medtem ko vremenoslovci opozarjajo, da se bodo temperature v naslednjih dneh ponekod po državi spustile tudi do minus 30 stopinj Celzija.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas je pred vrhom zunanjih ministrov EU opozorila, da Ukrajini, zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo grozi humanitarna katastrofa. "Tam je zelo huda zima in Ukrajinci resnično trpijo. Prihaja humanitarna katastrofa."

Poudarila je, da Moskva ne misli resno glede miru, saj bombardira Ukrajince, da bi jih z mrazom prisilila v predajo. Zato v EU poteka tudi razprava o tem, kako zagotoviti dodatno podporo Kijevu na energetskem področju.

Kallas ne vidi smisla v neposrednih pogovorih s Kremljem

Kallas je po zasedanju ministrov še sporočila, da ne vidi smisla v neposrednih pogovorih s Kremljem. "Ne moremo biti mi tisti, ki bi Rusijo pozvali k pogovorom," je povedala Kallas in pojasnila, da EU Moskvi ne more ponuditi ničesar dodatnega poleg tistega, kar ji v okviru mirovnih pogovorov ponujajo ZDA.

"Zakaj bi torej govorili z nami, če v odnosu z ZDA dobijo tisto, kar želijo," je menila, potem ko sta nedavno pripravljenost na ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo med drugim izrazila francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Za neposredne pogovore z Moskvo se je že pred časom zavzela tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Po mnenju Kallas je treba okrepiti pritisk na ruske oblasti, da se bodo dejansko pogajale o koncu vojne v Ukrajini, saj da se trenutno le pretvarjajo.

EU je tako danes Rusijo dodala na seznam jurisdikcij, poslovanje s katerimi je zaradi pomanjkljive ureditve na področju preprečevanja pranja denarja tvegano, je povedala. "To bo upočasnilo in povečalo stroške transakcij z ruskimi bankami," je pojasnila.

V pripravi 20. sveženj sankcij proti Moskvi

Pred četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino, ki bo čez manj kot en mesec, pa EU pripravlja tudi 20. sveženj sankcij proti Moskvi.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je Putina obtožil, da skuša z napadi na energetsko infrastrukturo povzročiti humanitarno krizo v Ukrajini, se je zavzel za ostre ukrepe v okviru novega svežnja sankcij. Z novimi sankcijami bi morali po besedah Barrota onemogočiti plutje ladij t. i. ruske flote v senci, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam.

Švedska in Finska pa sta po navedbah švedske zunanje ministrice Marie Malmer Stenergard predlagali, da bi v okviru novega paketa sankcij prepovedali zagotavljanje vseh pomorskih storitev ruskim ladjam, ki prevažajo energente. Poleg tega bi morali prepovedati uvoz ruskih gnojil, pa tudi izvoz evropskih luksuznih izdelkov v Rusijo, je povedala Stenergard.

Vodja estonske diplomacije Margus Tsahkna se je medtem zavzel, da bi ruskim državljanom, ki se borijo v Ukrajini, prepovedali vstop v schengensko območje. Za to po njegovih besedah ne bi bil potreben poseben režim sankcij, saj lahko vsaka članica schengna pripravi seznam oseb, ki jim je prepovedan vstop.

Estonija jih je na črni seznam dodala že skoraj 300, vendar pa bi bilo treba to po mnenju ministra uskladiti na ravni EU, saj je ruskih borcev več kot 600.000.

Okrepitev pritiska na Moskvo podprla tudi Slovenija

Okrepitev pritiska na Moskvo in pripravo novega svežnja sankcij je podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Slovenija poleg tega po njenih besedah preučuje, kako bi lahko še pomagala Ukrajini, predvsem na področju energetike. "Zavedamo se, kako veliki so izzivi na strani Ukrajine, da je tu zima, da ljudje trpijo in naredili bomo, kar je v naši moči," je povedala ob robu zasedanja.

Strinjala se je tudi z oceno visoke zunanjepolitične predstavnice unije, da je Ukrajina zaradi silovitih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo pred humanitarno katastrofo.

Izmenjava trupel padlih vojakov

Sprti strani sta medtem izvedli izmenjavo trupel padlih vojakov. "Danes je bila izvedena repatriacija, v okviru katere je bilo v Ukrajino vrnjenih 1.000 trupel pokojnikov, za katere ruska stran trdi, da pripadajo ukrajinskim branilcem," je zapisal ukrajinski koordinacijski sedež za ravnanje z vojnimi ujetniki.

Ukrajina pa je Rusiji v izmenjavi vrnila trupla 38 ruskih vojakov, je ruski pogajalec Vladimir Medinski potrdil na Telegramu. Kot je dejal, da je bila izmenjava padlih vojakov mogoča zaradi dogovorov, ki sta jih ukrajinska in ruska delegacija v začetku lanskega leta sklenili v Istanbulu.

Izmenjava vojnih ujetnikov in posmrtnih ostankov padlih vojakov je eno redkih področij, na katerih Kijev in Moskva sodelujeta, medtem ko se spopadi med državama nadaljujejo.