Oglaševanje

"Moskva bombardira Ukrajince, da bi jih z mrazom prisilila v predajo"

author
STA
29. jan 2026. 14:06
vojna v Ukrajini, Ukrajina, porušena zgradba, ukrajinska zastava
Nacho Doce/REUTERS

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je pred današnjim vrhom zunanjih ministrov EU posvarila, da Ukrajini zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo grozi humanitarna katastrofa. Sprti strani sta sicer medtem opravili izmenjavo trupel padlih vojakov.

Oglaševanje

"Tam je zelo huda zima in Ukrajinci resnično trpijo. Prihaja humanitarna katastrofa," je glede okrepljenih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Poudarila je, da Moskva ne misli resno glede miru, saj bombardira Ukrajince, da bi jih z mrazom prisilila v predajo. Zato v EU poteka tudi razprava o tem, kako zagotoviti dodatno podporo Kijevu na energetskem področju.

Da skuša z napadi na energetsko infrastrukturo povzročiti humanitarno krizo v Ukrajini, je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil tudi francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki se je zavzel za ostre ukrepe v okviru 20. svežnja sankcij EU proti Moskvi.

Z novimi sankcijami, ki bi jih lahko unija sprejela prihodnji mesec ob četrti obletnici ruske invazije, bi morali po besedah Barrota onemogočiti plutje ladij t. i. ruske flote v senci, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam.

Kaja Kallas
Kaja Kallas | Foto: PROFIMEDIA

Švedska in Finska pa sta po navedbah švedske zunanje ministrice Marie Malmer Stenergard predlagali, da bi v okviru novega paketa sankcij prepovedali zagotavljanje vseh pomorskih storitev ruskim ladjam, ki prevažajo energente. Poleg tega bi morali prepovedati uvoz ruskih gnojil, pa tudi izvoz evropskih luksuznih izdelkov v Rusijo, je povedala Stenergard.

Vodja estonske diplomacije Margus Tsahkna se je medtem zavzel, da bi ruskim državljanom, ki se borijo v Ukrajini, prepovedali vstop v schengensko območje. Za to po njegovih besedah ne bi bil potreben poseben režim sankcij, saj lahko vsaka članica schengna pripravi seznam oseb, ki jim je prepovedan vstop.

Estonija jih je na črni seznam dodala že skoraj 300, vendar pa bi bilo treba to po mnenju ministra uskladiti na ravni EU, saj je ruskih borcev več kot 600.000.

Izmenjava trupel padlih vojakov

Sprti strani sta medtem izvedli izmenjavo trupel padlih vojakov. "Danes je bila izvedena repatriacija, v okviru katere je bilo v Ukrajino vrnjenih 1.000 trupel pokojnikov, za katere ruska stran trdi, da pripadajo ukrajinskim branilcem," je zapisal ukrajinski koordinacijski sedež za ravnanje z vojnimi ujetniki.

Ukrajina, vojaki
Foto: Viacheslav Ratynskyi/REUTERS

Ukrajina pa je Rusiji v izmenjavi vrnila trupla 38 ruskih vojakov, je ruski pogajalec Vladimir Medinski potrdil na Telegramu. Kot je dejal, da je bila izmenjava padlih vojakov mogoča zaradi dogovorov, ki sta jih ukrajinska in ruska delegacija v začetku lanskega leta sklenili v Istanbulu.

Izmenjava vojnih ujetnikov in posmrtnih ostankov padlih vojakov je eno redkih področij, na katerih Kijev in Moskva sodelujeta, medtem ko se spopadi med državama nadaljujejo.

Ruski vojaki v regiji Herson
Ruski vojaki | Foto: PROFIMEDIA

1,8 milijona ubitih, poškodovanih ali pogrešanih vojakov

Ameriški think-tank Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) je v torek objavil študijo, v kateri ocenjuje, da je bilo med februarjem 2022 in decembrom 2025 v vojni do 1,8 milijona ubitih, poškodovanih ali pogrešanih ukrajinskih in ruskih vojakov. Do letošnje pomladi bi se število vseh žrtev lahko povzpelo na dva milijona, je razvidno iz študije, objavljene na spletni strani centra.

Več žrtev so glede na podatke iz študije utrpele ruske sile. Študija kaže, da je bilo na ruski strani ubitih, poškodovanih in pogrešanih okoli 1,2 milijona vojakov, pri čemer je bilo okoli 325.000 ubitih. Na ukrajinski strani pa je bilo po oceni centra med 500.000 in 600.000 žrtev, od tega pa naj bi bilo med 100.000 in 140.000 smrtnih žrtev. CSIS je ocene pripravil na podlagi informacij vojaškega osebja, obveščevalnih agencij in vlad različnih držav.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih